Hotel Pension Alte Post

Ziljska dolina

Ziljska dolina je kulturna pokrajina, skozi preteklost so prebivalci razvili svoj način življenja in dolini vtisnili svoj pečat. Posebnosti Ziljske doline so kisli, mahovnati travniki, struga reke Zilje ali pa cerkev sv. Martina, ki kraljuje visoko na skali, od koder je lep razgled po dolini.

Pokrajina pa je oblikovala prebivalstvo prav tako kot različni kulturni vplivi. Ljudje govorijo nemško in deloma tudi slovensko. Na oba jezika pa je vplivala tudi bližina romanskih dežel.

Obiščite to prelepo kulturno pokrajino in spoznajte Ziljsko dolino.

Prireditve

FOTOAUSSTELLUNG / RAZSTAVA FOTOGRAFIJ

Eröffnung / otvoritev: 30.07.2010, 20.30
BERGE & MEER
GORE & MORJE
Tomo Weiss

Mehr...

...zwischen den Bergen und dem Meer entschwinden unsere Erlebnisse,
Fotographien, die wir sammeln für das Leben,
sind Farben unserer Reisen,
sind Licht und Dunkelheit unserer Wege
sind eingefangene Augenblicke, in denen wir uns wieder begegnen...

Naši olimpijski orli

V Ziljski dolini ima šport posebno mesto. Zahomc (Achomitz) je znan posebno po smučarskih skokih, smučanju in teku na smučeh. V tukajšnjem športnem društvu so svojo kariero začeli športniki kot na primer olimpijski zmagovalec Karl Schnabl in skakalci svetovnega slovesa Hans Wallner, Hans Millonig in Franz Wiegele.

"Zlati" Karl

Na olimpijskih igrah leta 1976 je smučarski skakalec Karl Schnabl osvojil zlato in bronasto medaljo. Član ŠD Zahomc Hans Wallner je bil šesti.

Čisava župa & ziljska slanina

Ob vsakem ziljskem žegnanju postrežejo s tako imenovano „čisavo župo“, ki je res nekaj posebnega. Ziljska kuhinja pa nudi mnogo okusnega tudi izven praznikov! Naj omenimo samo ziljske specialitete kot je ziljski sir, ziljska slanina ali ziljska zaseka. Njihova posebnost je v tem, da jim ne proizvajajo masovno, temvec v manjših količinah po posameznih kmetijah in po starih receptih.

Čisava župa:

Juha je skuhana iz več vrst mesa in zboljšana s kislo smetano. Vsaka gospodinja se strogo drži recepta in juha je namenjena za posebne priložnosti. Ta poseben kulinaričen užitek vas čaka tudi pri nas!

Kozolci in mahovnati travniki

Ziljska dolina je polna mahovnatih travnikov, ki jih j ustvarila reka Zilja. Ti travniki so odlični pašniki za konje noriške pasme.

Kozolci so arhitektonska redkost in so značilni samo za alpski prostor. Nekoč so v kozolcih sušili seno, danes pa so skorajda zgubili svoj prvotni namen. Še vedno pa jih iz ljubezni do tradicije vzdržujejo in ohranjajo.

Uživajte naravo

Naši kisli mahovnati travniki so kot naročeni za oddih. Uživajte v prostrani naravi, vstran od avtomobilskega, oglejte si nenavadno arhitekturo kozolcev.

Ziljske pesmi

Tudi pri nas je čas marsikaj spremenil in skorajda uničil nekdanje skupinsko petje po gostilnah in družinah.

Pa vendar imamo čudovit pevski zbor z imenom Oisternig. Pevci negujejo stare pesmi in se lotevajo tem, ki nagovorijo tudi današnje generacije.

Pevska družba Oisternig vam zapoje:

Motto (V. Schoier | G. Mittergradnegger)
Wo der Wildbach rauscht vom Berg zur Gail ins Tal, dir Heimat, Heimat, dir ewig unser Lied erschall. / Kjer gorski potok šumi, v Ziljo v dolini, tebi, domovina, naša pesem zadoni
Bin a Feistritza i / Sem Bistričan
(G. Gawischnig | G. Mittergradnegger)
Bin a Feistritza i, auf mein Singan kennst mi und beim Land is mei Sein, gheart a scheans Örtle mein. Sem Bistričan, po petju me boš spoznal, na deželi sem doma, moj je ta lepi kraj.
Tam kjer teče bistra Zila
(J. Katnik | Satz: Familie Zwitter)
Tam kjer teče bistra Zila, se po dolini lepo zvija, tega kraja jaz pozabim ne, kjer me zibka tekla je.

Ziljska noša

To nošo je pac treba videti. Sestavlja jo množica posameznih delov, tako da je že samo oblačenje posebno doživetje.

Vsaka Ziljanka in vsak Ziljan se veseli prvega vaškega žegnanja, ko lahko obleče nošo in jo ponosno pokaže občinstvu.

Deli noše

Žensko nošo sestavlja bluza z nagubanim ovratnikom, spodnje krilo, krilce, spodnja srajca, spodnje hlače do kolen, lajbelc, krilo, naprsna ruta, predpasnik in dragocen pas.

Poslušali boste pevsko družbo Oisternig z Bueg nam daj te dober čas za prve rej

Štehvanje

Štehvanje je eno najlepših običajev v alpskem prostoru. Fantje jahajo na neosedlanih konjih noriške pasme, oblečeni v prelepo ziljsko nošo. Z železnim količem razbijajo po lesenem čebričku, poveznjenem na kol.

Zatem peljejo dekleta, tim. “Ziljanke”, oblečene v barvite in dragocene noše, na rej pod lipo. Ples spremljajo pesmi v slovenskem in nemškem jeziku.
Pridite na binkoštni ponedeljek na naše žegnanje, ki ga poznajo tudi preko naših meja, in doživite ta sloviti običaj.

Dolgoletna tradicija

Dva znana duhovnika z Zilje sta opisala običaj štehvanja, kakršnega vidite še danes. Urban Jarnik, narodoznanstvenik in slavist, je dokumentiral običaj že leta 1813. Opis izpod peresa Matije Majar-Ziljskega je iz leta 1865.
Literatura: Zablatnik, Pavle: Ljudski običaji koroških Slovencev / Volksbrauchtum der Kärntner Slowenen. Mohorjeva 1992; Makarovič, Marija: Slovenska narodna noša v besedi in sliki /Die slowenische Volkstracht in Wort und Bild. Fünfter Band./peti zvezek. Zilja. Tiskarna Novo mesto 1992

Poslušali boste Oisternig s Heit bin i a Gailtaler Reita / Danes sem ziljski jezdec

Življenje na vasi

Gručasta vas se deli v zgornjo in spodnjo Bistrico, središči pa označujejo dve prastari lipi in hiše, ki se stiskajo druga k drugi, kakor bi iskale toplino.

Tudi ljudi ta bližina karakterizira, iščejo komunikacijo in se ne zapirajo med svoje štiri stene.Ob obeh vaških lipah se tudi danes shaja predvsem mladina.